Sam po parku se sprehajam
petje ptic je le spomin.
Ni več slavca, v reki rib ni
in Sonce cvre nas v opomin.
Orel v gorah več ne gnezdi,
ga človek brezumno je pregnal.
Nič ni lepo, kot pred leti
ko čisti svet je nekaj veljal.
Nekoč bo drevje spet brstelo,
potoček veselo bo žuborel
in Sonce Zemljo bo ogrelo
človek prav vsak si bo zapel.
Se vrnil bo planinski orel
bo slavec v drevju spet zapel
in kisel dež bo le spomin še
na čas ko človek je norel.
Nekoč bo drevje spet brstelo,
potoček veselo bo žuborel
in Sonce Zemljo bo ogrelo
človek prav vsak si bo zapel.